Izračunavanje končnih ocen

Preglednica na tem zaslonu prikazuje, kako so izračunane končne ocene za udeležence. Končne ocene so utežen seštevek do petih komponent.

1. Izvajalčeva ocena za njihovo oddano delo. To ni obvezno in bo uporabljeno, če izvajalec dejansko ovrednoti udeleženčevo delo. Če udeleženec odda več kot eno delo je uporabljena "najboljša" ocena. Tu najboljša pomeni delo z najvišjo uteženo kombinacijo izvajalčeve ocene in medsebojne ocene...
2. Povprečje vzajemnih ocen za njihovo oddano delo. Ponovno, če udeleženec odda več kot eno delo je uporabljena "najboljša" ocena. Medsebojna ocena lahko dodatno vključuje oceno izvajalca. Ta ocena bi bila vključena, če je število medsebojnih ocen zelo nizko, ali v primeru suma, da medsebojna ocena odstopa (običajno navzgor) ali ni zanesljiva. Če je vključena, je izvajalčeva ocena obravnavana enako, kot medsebojna ocena v izračunu povprečja.
3. Udeleženčevo odstopanje v medsebojnem ocenjevanju del. To je merilo, ki pove ali udeleženec ocenjuje dela bodisi previsoko ali prenizko. To ni absolutno merilo, saj temelji na razliki med ocenami udeležencev in povprečju posameznika za vsako ovrednoteno oddajo. Na splošno naj tej komponenti NE BI dajali visoke uteži.
4. Udeleženčeva zanesljivost v medsebojnem ocenjevanju del. To je merilo o tem, kako dobro ocenjevanje udeleženca sledi posameznemu povprečju ovrednotenih del. To merilo opušča udeleženčevo odstopanje in poda povprečje absolutnih razlik med njegovimi ocenami in posameznikovimi povprečnimi ocenami. Teoretično je, če udeleženci dajejo visoke ocene za dobra dela in nizke ocene za slaba dela, njihova zanesljivost visoka. Če obstaja sum, da udeleženci na splošno slabo vrednotijo, potem naj bodo vključene ocene izvajalca v povprečja posameznikov, s čimer bodo vrednosti zanesljivosti postale bolj smiselne.
5. Povprečna ocena, ki jo poda izvajalec za vrednotenja udeležencev.
To vključuje tako predhodna vrednotenja, ki jih je udeleženec opravil na primerih del in vseh ocenjevanjih, ki jih je izvajalec opravil za vrednotenja opravljena v fazi medsebojnega vrednotenja naloge. Na splošno je ta kompoenta verjetno bolj pomembna kot komponenti odstopanja in zanesljivosti in naj bo zato, če je na voljo, utežena višje.

Teh pet komponent je lahko uteženih, kot se zdi primerno za nalogo. Na primer, izvajalčeva ocena je lahko utežena močno, če je medsebojno ocenjevanje naloge obravnavano kot manjši del naloge kot celote. Alternativno, če izvajalec oceni samo nekaj oddaj, so lahko te ocene prezrte tako, da se jim dodeli utež nič. Če je naloga namenjena preverjanju razsodnosti udeležencev in ponujanju odziva, sta prvi dve komponenti nastavljeni na nič (ali nizko) in bodo končne ocene temeljile na udeleženčevih sposobnostih ocenjevanja.

Vedite, da je ta zaslon uporabljan ponavljajoče in so končne ocene običajno vidne za udeležence šele v končni fazi naloge. Ko je izvajalec zadovoljen z končnimi ocenami in njihovimi utežmi, jih lahko da na voljo udeležencem.