Strategija ocenjevanja

Naloga delavnice je glede uporabljene sheme ocenjevanja precej prilagodljiva. Lahko je:

1. Brez ocenjevanja: V tej vrsti naloge izvajalca sploh ne zanimajo količinska vrednotenja. Udeleženci samo komentirajo dela in jih ne ocenjujejo. Izvajalec seveda lahko, če tako želi, oceni komentarje udeležencev. Te "ocene ocenjevanja" predstavljajo osnovo za končne ocene udeležencev. Če izvajalec ne oceni vrednotenj udeležencev, potem naloga nima končnih ocen.
2. Zbirno ocenjevanje: Do je privzeta vrsta ocenjevanja. V tej vrsti naloge, je ocena vsakega vrednotenja sestavljena iz vrste "elementov vrednotenja". Vsak element naj pokriva določen vidik naloge. Tipično bo imela naloga med 5 in 15 elementov za komenarje in ocenjevanje, dejansko število je odvisno od velikosti in kompleksnosti naloge. Dovoljeno je medsebojno vrednotenje z enim samim elementom in ima podobno strategijo vrednotenja kot standardna Moodle naloga.

   Elementi imajo naslednje tri možnosti:

   1. OPIS elementa vrednotenja. Jasno naj opredeljuje, kateri vidik naloge je vrednoten. Če je vrednotenje kvalitativno je v pomoč, če podamo podrobnosti, kaj se obravnava kot izvrstno, povprečno in slabo.
   2. LESTVICA elementa vrednotenja. Obstaja vrsta vnaprej določenih lestvic. Te so od preproste lestvice Da / Ne, prek lestvic z večimi točkami, vse do polne lestvice v odstotkih. Vsak element ima svojo lastno lestvico, ki naj bo izbrana tako, da bo ustrezala številu možnih variacij elementa. Vedite, da lestvica NE določa pomembnosti elementa ob izračunu skupne ocene, lestvica z dvema točkama ima enak "vpliv", kot lestvica s 100 točkami, če imajo ustrezni elementi enako utež...
   3. TEŽA elementa vrednotenja. Kot privzeto imajo elementi enako pomembnost ob izračunu skupne ocene naloge. To je možno spremeniti s povečevanjem pomembnosti elementov tako, da se jim dodeli utež večja od 1 in manj pomembnim elementov utež nižja od ena. Spreminjanje uteži NE vpliva na najvišjo možno oceno, to vrednost določa parameter Najvišja ocena medsebojnega vrednotenja. Utežem je možno dodeliti negativne vrednosti, kar je možnost v poskusni fazi.
3. Ocenjevanje povezanih napak: V tej vrsti naloge, so oddaje ocenjena z nizom lestvic Da / Ne. Oceno določa "Preglednica ocen", ki poda odnos med številom "napak" in predlagano oceno. Recimo, da ima naloga šest pomembnih elementov, ki morajo biti prisotni. Preglednica ocen bo določala oceno za primere, ko so vsi elementi prisotni, eden manjka, dva manjkata itn. Posamezni elementi so lahko, če tako želimo, uteženi, če so nekateri elementi pomembnejši od drugih. Število "napak" je utežena vsota manjkajočih elementov. Kot privzeto ima vsak element utež ena. Preglednica ocen verjetno ne bo linearna, na primer predlagane ocene so lahko 90 %, 70 %, 50 %, 40 %, 30 %, 20 %, 10 %, 0 %, 0 %, 0 % za nalogo z 10-imi elementi. Kdor vrednoti nalogo lahko prilagodi oceno do 20 % navzgor ali navzdol za določanje končne ocene oddaje.
4. Ocenjevanje kriterijev: To je najpreprostejša vrsta naloge za ocenjevanje (čeprav ne nujno najpreprostejša za nastavitev). Oddaje so ocenjene na podlagi niza trditev o kriterijih. Kdor vrednoti nalogo se odloči, katera trditev najbolj ustreza vrednotenemu delu. Oceno določa "Preglednica kriterijev", ki poda predlagano oceno za vsak kriterij. Naloga je lahko na primer vzpostavljena s petimi trditvami kriterijev in kdor vrednoti mora izbrati eno izmed petih trditev za vsako izmed svojih vrednotenj. Kot pri povezanem vrednotenju lahko tudi tu ocenjevalec predlagano oceno prilagodi do 20 % za določitev končne ocene.
5. Rubrike To je podobno Ocenjevanju kriterijev, vendar je tu več naborov kriterijev. Vsak nabor pokriva določeno "Kategorijo" in ima lahko do pet trditev. Naborom se dodelijo posamezne uteži in ocena je utežena kombinacija rezultatov vseh naborov. V tej vrsti vrednotenja ni možnosti prilagajanja ocene.